PRISPEVKI /

7. decembra 2020

NAGRADA

Nagrade DOS 2020 – smer Vizualne komunikacije

Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanja »Oblikovalski presežki«, priznanja za dela, ki so jih prispevali slovenski oblikovalci v letošnjem letu. Med nagrajenci so: izredni študent 3. Letnik VK Rob Svenšek, diplomantka VK Nina Aubršek ter asist. Nataša Šuštršič  Plotajs za Oblikovalske dosežke  in mag. Irena Gubanc za Oblikovalske presežke.

 

UTEMELJITVE NAGRAD DALJNOGLED ZA ŠTUDNETE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ

Društvo oblikovalcev Slovenije je z namenom podpore mladim oblikovalcem letos drugič zapored izpeljala projekt imenovan »Daljnogled«. To je priznanje, za katero se lahko potegujejo oblikovalci do 30. leta starosti.

Priznanje zanje je zastavljeno nekoliko drugače kot za projekt Oblikovalski presežki: priznanje za predstavljen projekt namreč predstavlja mesto za postavitev svojih del na razstavnem prostoru v Cankarjevem domu v naslednjem letu.

Izmed prijavljenih del je v letošnjem letu žirija izbrala in podelila priznanja Daljnogled, ki sta jih prejela tudi študenta VK Fakultete za dizajn.

 

ROB SVENŠEK

GERT DISPLAY / Tipografija z brutalističnim DNKajem

Mentor: višji pred. Anže Veršnik

Mladi oblikovalec Rob Svenšek je črkovno vrsto Gert Display zasnoval na prvinah ‘brutalistične’ arhitekture, ki jo zaznamuje poudarjena modularnost in ritmičnost repeticije. Pisava je geometrična, z zaobljenimi robovi in ne sestavlja besed po optičnem sestavljanju črk, temveč medsebojno enakimi presledki. Je karakterno močna črkovna vrsta, ki bo zagotovo nudila izjemno prepoznavnost, četudi na račun berljivosti. Likovno izčiščena, zapomnljiva in zahtevna za bralca, pa vendar z dodano vrednostjo ohranjanja spomina na arhitekturo, ki je zaznamovala pomembno obdobje naše preteklosti.

Danijela Grgić

 

NINA AUBERŠEK

VELIKI GATSBY/ Knjiga z ilustracijami za odrasle

Diplomska naloga

Mentor: doc. Dare Birsa

Nina Auberšek je s svojim diplomskim delom pokazala, da je motivacija ključen moment za slehernika. Kot sama pravi, je oboževala knjige in želela napisati, ilustrirati in oblikovati svojo. Za oblikovanje skladne celote pa je bila potrebna temeljita raziskava samega področja knjižnega oblikovanja. Pri svojem delu je upoštevala Tschicholdova načela za oblikovanje knjig, z namernim odstopanjem. Za izbrani roman je določila nekonvencionalen format in izdelala serijo devetih ilustracij ter jih smiselno umestila med besedilo. Končni izdelek je izjemna, ilustrirana knjiga Velikega Gatsbyja. Ilustracije nas dobesedno prestavijo v čas dogajanja romana, otipljivo in večplastno predstavijo akterje in dogajanje, pa je kljub temu vtis sodoben, in v njem zaznavamo potencialno komercialno uspešnost, ki je navsezadnje pomemben kriterij pri veliki produkciji knjižnih novitet. Delo mlade oblikovalke nas navdaje z upanjem, da bo tudi v prihodnje mlajša generacija ohranila mentalno moč in znanje črpala iz brezčasnih knjižnic uspešnic.

Danijela Grgić

 

 

OBLIKOVALSKI DOSEŽKI:

NATAŠA ŠUŠTERŠIČ PLOTAJS
KORONADNEVNIK

»Koronadnevnik je nastajal v spomladanski ustavitvi delovanja zaradi covida 19, ko se je življenje nenadoma in popolnoma spremenilo ter od nas zahtevalo, da na novo razmislimo gradnike in prioritete našega vsakdanjika,« zapiše avtorica v obrazložitvi dela. Prav vsi razumemo ta stavek, saj ni samo naključna misel, temveč je zakodiran v naši zavesti za vekomaj. Leto, ki se bo kmalu izteklo, je zaznamovano in nekoč, ko se ga bomo spominjali ali se ozirali nanj, nam bodo takšni Koronadnevniki še kako pomagali k boljšemu razumevanju nove realnosti, ki smo jo podoživljali. In če umetnik zrcali zunanji svet in ga skozi prizmo osebnega doživljanja zlije v novo stvaritev, so ilustracije Nataše Šušteršič Plotajs čisti eliksir življenja, mazilo in obliž ter dokaz, da umetnost in ustvarjanje vedno najdeta izhod, tudi iz tako brezizhodnih razmer, kot smo jim še vedno priče. Je opomin, da je skrb za takšno umetnost prednostna naloga družbe, ki želi ohraniti spomin in kodirati prihodnje vedenje, če želi (pre)živeti izkušnje in izzive, ki jih bo nemara v prihodnosti še več.
Plakati Kdo me v resnici stiska za vrat?, Nekaj je v zraku, Metamorphosis izhajajo iz ilustracij, nastalih iz dnevnika, ter povzemajo komentarje in razmišljanja, ki so se izluščili ob posamičnih stopnjah sprejemanja nove stvarnosti.
Avtoričino delo Koronadnevnik je platno vsakdanjega življenja, ki vam vbrizga drugačno cepivo, ampak zato nič manj esencialno za preživetje. Nariše vam nasmeh na ustnice, zjasni obraz in vas opremi za lažje spopadanje s težavami. Saj to je tudi namen dnevnika! Hrani spomin in opominja na vse minulo, ki se v tem primeru zlije v eksplozijo barv, vtisov, spominov in besed. Delo izjemne izvirnosti, ubranosti in življenjskosti!

 

OBLIKOVALSKI PRESEŽKI:

IRENA GUBANC in TEJA JALOVEC
TRILOGIJA BRODOLOMA

»Še najbolj spominja na trenutek, ko se dan nagiba v temo,« zapiše mladi begunec v pretresljivi izpovedi.

Mar vse trenutno dogajanje ne spominja na dan, ki se spreminja v temo? Bo ta svet sploh zagledal luč dneva? Knjiga proze Trilogija brodoloma avtoric Irene Gubanc in Teje Jalovec je presegla ta čas in naredila razpoko v naši zavesti, tistem njenem delu, ki vztrajno poskuša uiti morju slabih novic. Je to res izhod? Negacija ali vedenje, da če nečesa ni v naši neposredni bližini, potem ne obstaja? Ali bomo res dovolili, da se njihove zgodbe potopijo kot papirnate ladjice?

Herman Potter v knjigi Kaj je oblikovalec zapiše, da je »dobro oblikovanje za oblikovalca velikodušen in trden odgovor na celoten kontekst oblikovalskih priložnosti, kakovost dosežka pa je v tesnem in iskrenem ujemanju med obliko in pomenom«. Odziv obeh avtoric na pomenljivo vsebino, skupna sinergija in spoštovanje konteksta podane zgodbe v prozi kažejo na izjemno zrelost, in kar je še bolj pomembno, avtorici ob nastajanju dela zgladita robove lastnega ega in izraznosti v želji po njuni skupnosti in izčiščenosti nastale oblike. Ki je tako preprosta kot vdih in izdih ali dan in noč. Strani knjige si sledijo v dinamiki, ki jo narekujeta samo življenje in njegova krhkost. Samo izurjeno oko lahko ob natančnejšem pogledu odkrije minimalne posege v zasnovo strani, ki ne obremenjujejo bistva celote. Knjiga, v kateri je MANJ pravzaprav največ, kar je potrebno. Brati jo in gledati je kot meditacija in ne kot pozaba ali negacija, ki nas opominja, da se tudi Evropa kaj kmalu lahko potopi.