Teoretski del predmeta se ukvarja s potekom razvoja sodobne umetnosti in estetike, z različnimi strategijami in usmeritvami v odnosu do umetniškega objekta, prostora in telesa, predvsem v zadnjih nekaj desetletjih, ko pride tudi do razmaha nakita kot umetnosti.
Uvodoma predmet poda ključna konceptualna izhodišča sodobne umetnosti in estetike ter spremembe, ki so doletele sam status umetnosti z nastopom konceptualnega in performativnega obrata 60. in 70. let.
Posebno pozornost namenimo konceptualizaciji telesa in v telo usmerjenim umetniškim praksam: Sodobne estetske razprave o telesu preizprašujejo nekatere temeljne teoretske koncepte, ki so obvladovali mišljenje o telesu prejšnjega stoletja (fenomenološki, psihoanalitični, poststrukturalistični, feministični pogledi na telo) in so od srede prejšnjega stoletja zavezujoči za refleksijo v telo usmerjenih umetniških praks (body art, performans, performativna umetniška instalacija). Predmet se podrobneje ukvarja tudi s pomenom novih tehnoloških postopkov za umetnost, z novimi mediji, multi- in inter-medialnostjo, performativnostjo, interaktivnostjo in participacijo ter nasploh z novimi hibridnimi prostori sodobne v telo usmerjene umetnosti in estetike.
Slednjič predmet preizprašuje vlogo estetike telesa v prehodnih območjih med umetnostjo, oblikovanjem nakita, znanostjo, novo medijsko tehnologijo in vsakdanjo stvarnostjo.
Praktični del predmeta se ukvarja z odnosom med telesom, objektom in prostorom, pri čemer izhajamo iz konceptualnega pristopa na izbrano tematiko. Teme bodo pokrivale od družbeno angažiranih raziskovanj do intimnih avtorskih izhodišč za projekte, načrtovane tako za galerijski kot tudi odprti javni prostor. Študij se bo širše dotikal performativnih praks, kjer ima telo osrednjo vlogo, pri čemer nas posebej zanima uprizarjanje telesa v site specific okoljih.
Znanje in razumevanje:
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
