VEČ-PERSPEKTIVNO USTVARJANJE

Moderna umetnost in družbeni okvir ustvarjalnega procesa.

Moderna umetnost in moderne smeri ustvarjanja kot ustvarjalni okvir za razvoj in aplikacijo individualnega kreativnega procesa v kritični dizajn.

Pričetek psihološke zavesti ter spoznavanje hibridnega ustvarjanja.

Postmodernizem in aktualno hibridno ustvarjanje (hibridna umetnost in transdisciplinarni pristop).

Več-perspektivni pogled in vključevanje večih perspektiv v ustvarjanje, ki ima pogosto večji učinek kot »objektivni« kriteriji.

Kritičen dizajn (kritično mišljenje implementirano v ustvarjalni proces).

Razvoj empatije (Hoffman) in razvoj perspektiv (Selman) – praktična implikacija obeh psiholoških procesov v več-perspektivno ustvarjanje in kritični ali konceptualni dizajn.

Razvoj ustvarjalne in psihološke zavesti skozi zgodovino umetnosti (kratek pregled).

Maslowa motivacijska teorija in njena povezava z razvojem empatije.

Psihoanalitični pristopi, moderne ego teorije.

Več-perspektivno odločanje (multi-perspective decision making – MPSDM), ki se prenese na ustvarjalni proces: vpliv na družbo kot organizacijo z raznolikimi perspektivami, pri čemer se z ustvarjalnim pristopom te združujejo in posredno vplivajo na ustvarjanje vrednot, prepričanj in pričakovanj (trajnostne strategije in interdisciplinarni pristopi).

Nosilec predmeta:

Drugi predavatelji:

ECTS:

3 (15 ur predavanj; 15 ur vaj; 45 ur samostojnega dela)

Predvideni študijski rezultati:

Osvojil pristop Več-perspektivnega ustvarjanja, v povezavi s teoretičnimi koncepti empatije in razvoja perspektiv ter z njim povezan interdisciplinarni pristop (ustvarjanje ob sodelovanju z znanstvenimi pristopi iz drugih področij, tako na individualni ravni, ravni panog in družbeni ravni).

Osvojil dinamiko ustvarjanja kritičnega dizajna.

Osvojil psihološke teoretične in praktične pristope, ki temeljijo na razvoju empatije, perspektiv in psihoanalitičnih teorijah ego dinamike in ki omogočajo identifikacijske procese z dizajnom ter posredovanje zgodbe in koncepta uporabniku.

Znal umestiti individualni ustvarjalni pristop v družbeni kontekst preko aktivnega raziskovanja (analize in sinteze) družbenih in ustvarjalnih področij, kamor lahko individualni pristop (zanimanja, interese) konstruktivno aplicira.

Preko analitičnega in sintetičnega ustvarjalnega pristopa aktivno raziskoval pristope drugih znanstvenih področij, ki jih bo lahko hibridno združevali z individualnim več-perspektivnim ustvarjalnim procesom.

Menjava perspektiv skozi različne konceptualne ideje, pristope in teorije, ki se vežejo na ustvarjalnost in individualni ustvarjalni proces.

izbirni