Predmet študenta vpeljuje v kompleksno polje filozofije dizajna. Pozornost je osredotočena na izvor koncepta dizajna in njegovim sodobnim aplikacijam. Tako vsebina zajema tako etimološko in genealoško preiskovanje »dizajna« (de-sign), ki je v svojem bistvu vezan na označevanje in zapeljevanje, varanje, ter z njim povezanih konceptov (technē, mimezis), kot je posvečena analizi esencialnemu smislu dizajna in njegovim prvinam, pri čemer se dizajn obravnava zlasti v razmerju do sodobnosti in tako tudi predmet stremi k določanju temeljnih imperativov dizajna v sodobni družbi.
Vsebina obsega naslednje tematske sklope:
1. Etimologija in genealogija dizajna. Platon – svet idej, materialni svet, podobe. Aristotel – technē in mimezis.
2. Filozofija dizajna. Vilém Flusser. Oblika stvari, oblika in material, vsebina in embalaža. Jezikovni obrat, vizualni obrat, medijski obrat, tehnološki obrat.
3. Filozofija tehnologije: paradigma naprave in sodobno življenje – Albert Borgmann.
4. Novi mediji in sodobna družba. Elektronski mediji in globalna vas – Marshall McLuhan. Družba spektakla – Guy Debord.
5. Kapitalizem in pomenjanje: Fetišistični značaj blaga – Karl Marx; Kulturna industrija – Theodor Adorno, Max Horkheimer; Simulaker in simulacija – Jean Baudrillard.
6. Dizajnerjev angažma v sodobni družbi. Tony Fry – dizajn kot politika: družbena odgovornost, oblikovalčeva angažiranost, trajnost (problem antropocentrizma in tehnološkega razvoja).
7. Victor Papanek – dizajn za pravi svet: človeška ekologija in družbena sprememba; zeleni imperativ: ekologija in etika v dizajnu in arhitekturi.
Študenti pridobijo ustrezna teoretska znanja s področja filozofije, ki se navezujejo na pomen dizajna in razkrivajo izvore in funkcioniranje povezanih konceptov, kot sta tehnologija in (novi) mediji, in ki obenem dizajn obravnavajo v razmerju do družbe in tako ponujajo uvide v sodobno funkcijo dizajna in dizajnerja v sodobni potrošniški in obenem k odgovorni in k trajnostnemu razvoju usmerjeni globalni družbi.
